Rosenberg Mátyás cigány nyelvű nekrológja Tálos Endre halálára

O Taloš Endre nas muřo dad. Nas njamo mange. V’atunči unjivar varisoske dadesko atitudo avilas perdal ande lesko glaso thaj v’ande leske iskirime sirmi, maj feder kana azbanasma bičačimasko. Vi kodo djes kamlam te maladjuvas, kana muřo šavoro arakhadjilas, thaj če interesantoj o trajo, vi voj maškar le anglune sas, kas informalindam pal arakhadjimaski sekcijako koridori, ke o maladjipe khosloj najis le Devleske. Me pale maškar le anglune phendam leske ando 2011-to beršesko oktoberi, kana e angluni unoka arakhadjilas leske, hodj „gratulalij tuke, papo”.

O Endre či muřo vortako nas, ke kodo t’avlas mange, maj butivar trubundo te phenav leske o anav „Bandi”, sar leske vortača phende. Thaj kodi gindij, ke či pala kodi nas muřo vortako, ke butesa maj but trubundo te grižijles. Či muklasma te žutijles maj but sar o minimalno te na trajol ando baro čořipe, de vel cine butja butivar najisindas. Apoj laspe te vorbil pala kodo, ke varikana ando 1989-to berš o Lev Mironovič Minc kodi phendas, ke o bare rusickone-jidišickone alavares naj ertelmo, ke e jidišicko le folkloreski šibi, la literaturake kothej e njamcicko, e polakicko, rusicko, hebraicko thaj le kavera, thaj e normativno jidišicko feri bigodjaver khelipe si. Apoj pala kodo, ke so le izbegura kerde penga ortografijasa, kodo katastrofickoj, sarso o cirillikano grozavo perdal kerde anglickone žungalimaske … kodo na kade trubundo. Anda kadi, te na muklas te žutij peles, but pušlem lestar, kathar soste nadjon mišto hatjarlaspe. V’atunči, kana kade das duma, ke či das duma. Kana jekh but važno šibarimaski butji pušlem lestar, so pala deš berš kidjile kethane andema sar mura eksperiencijangi esencija, feri kattji phendas mange: „me sořo djes le Konokes ginavav kathe, thaj či na či foglalkozij lingvistikasa thaj kadal butjanca.”

Le Endrevosa či samas kolegi, de butji kerasas ande jekh than: andel Ungrikona Žanimaski Akademijako Šibarimaski Institucija (MTA NYTI) thaj pel Eötvös Loránd Žanimaski Univerzita (ELTE), de kado 30 beršengi differencijasa kerdam. Nas lo muřo konzulenši, de muri sako teza leste zerilas opre, ke kon xutjildasle, barem kattji žanglas, varikon te hatjarel karing leste, kodo numa o Taloš šaj avel. Nas lo muřo sitjari, de v’atunči o jekh maškar kodola manuš, kathar o maj but sitjilem ande muřo trajo. Ande’kh lektorikano reporto kade iskirindas pala mande: „ande muři butji čačikanes anglunes maladjilem kasave profesionalnone manuskriptosa, kana či trubulas xoljarnjiko te kerdjuvav andal iskiritoreske, vadj iskiritorenge amatoripe, inkompetencija” … kodo gindij, ke kasavo numa jokhar xutjilel ando trajo varikastar thaj zurales halašo sim anda kado.

Ceřa žene žangle, na feri poemi thaj muziki iskirindas pel sakofeliko xoxamne anava, so naštig phenel avri o manuš, de o Bandi na feri tele kamlas te iskiril le šibango čačipe. Tajnicka kamlas kreativno butji te kerel v’atunči, te trubulas kaver te kerel o šibako čačipe. Ando 1998-to berš andel Šoroš Fundacijako Univerzalno řomano programo 750 000 rupune xutjildas te boldel tele o Njevo Teštamento, so po agor či kerdas. Apal karing la Biblijako boldipe maj na sa řomane paramiči thaj iskirimata perdal dikhlas, analiza kerdas thaj pe’kh paso po kaver plankerdas jakh rekonštrukcijime arxaiko řomani šib kusa laki fonologija thaj morfologija kethanes. De butivar sama lem kana le beašickona šibasa foglalkozindam, ke vi kasave šibake formi ažukarlas, so naj andej beašicko šib thaj čikana nas – de šaj hasnindesas le manuš palaj vlaxicko minta. Apoj v’ande peske lektorikane butja andre iskirindas ceřa formi thaj kade v’ande la Orsós Annaki šibaki ginadji kothe sasle thaj po agor la normativnona šibako riso te kerdjon. By the way, sode žene žuven ande kadi luma, kathar o manuš pe pesko arakhadjimasko djes řomanes iskirime lel o najisaripe preciznona vokalongo kvantitasa thaj stresonge somnosarimasa?

Unjivar kodi gindindem, ceřa butja si andeame kethanutne. Voj rucindas o športo thaj le športaren, but foglalkozilas le nordutno-azerbajdžanicko taticko šib, mange naj če zurales drago le koreaicka pianistkinji, me pale kamav la šibaki butji po kimpo. Phenas, kana pušlem lestar, sosko lašo sasles řomane paramiči kethane te kiden ando Šarpiliši, kana strejinone manušen trubulas te puškerel, pe mande dikhlas, thaj kodi phendas: „o, kodo nadjon vuricošoj”. Voj aba v’angla 1985-to berš sitjarlas e řomani šib, me numa ando 1985 rakhadjilem, me abstinento sim, o Bandi pale… jokhar kodi phendas, ke „kodo djes, so si angla la lumako agor, jokhar voja trubul te keras palunes”.

Jokhar pušlem lestar, savi šibi leske maj drago – de kade, hodj musaj si te phenel feri jekh thaj naštig phenel, ke či žanel. Kodi phendas, ke e řomani. Apoj kodo, ke sa le kavera. Le Bandiske vorbenca: „me sa prōmiscuus sim ande kado, but šibanca xoxavav le kavera but thaj či sim patjivalo karing či jekh”. Kana maj dur pušlemles, kodo phendas: „e hakasicko, e šoricko kamav bares, e jukagiricko, e arabicko, e hebraicko, e slovakicko, e bengalicko, thaj či naj agor la lista, vej baskicko kamlem de musaj sas rigate te šuvavla … akanak la peržickonasa foglalkozij, pale trubul te sitjuvav le LaTeX-eske kodura, de but šela njeve vorbi iskirindem ande muri „ginadjoři”, maj bišavav andala, po agor but mol varikas thaj hatjarlala… thaj si te sitjuvav mišto njamcicka, francicka, finnicka thaj danicka, xalle e franca”. Avral le šiba erdeklilasles sogodi, so pala la politikake riga, la texnikaki evolucija, le žanimata, le „erteka” vorbilas; ke sar sas čačes le butjarengo mozgalmo, so si palal la lumake marimata, sar avel ande lende e ideologija thaj le nacionalizmonge historiji sakokaj. Kana pušlem, so cirdelles karing kasave, kodi phendas „či cirdelma, drukilma, vaš kodi erdeklinma”.

Apoj sama lem, ke sa but butja si kethanutne ande amende. Kamlem, ke drago sas leske le žanimata. Na e hierarxija, o idealo. Sodevar xoljajlas, kana bigrižimasko kernaspe karing le žanimata! Kana me daramnes phendem leske o hiro, ke mulas e Kovalcsik Kati, kon le muzikake žanimatonca, maj feder le řomane tradicionalnone folkloresa foglalkozilas, anda jekh phendas: „laka legacijasa varikas musaj si te kerel butji.” Pala kodi maj dur phendas: „Anglunes le Barczi Gezasa sas kasavo. Kana mulas, rispisarde leske ginadja thaj le esperanticka butja avri šudkerde, de či gindij, ke la Schmidt Evaki legacija grižil varikon. Sa kade si, kooperacija thaj kasave phrasakerde alava! Vi žuvindos pharoj le manušenge butji te keren kethanes, atunči mules?!” Drago sas mange sar kamlas o čačipe, v’atunči v’ande leste sas prekoncepciji. Rucindas e homogenizacija, e rucipe karing le manušenge grupura thaj e biegalimata. Kattjivar phendas kasavo, ke „pala kodi iskirindem lenge »hebraicko« te rugij jekh ande kodo čefelicko antisemiticko bagaži, kon kodo gindinde, ke la finno-ugritickonasa feri o bekešako reformaticko, vadj o čikako katolicko te foglalkozil, la hebraickonasa numa te foglalkozin le bibolde! Ke sakana kadi sas e duma, kana kodo sitjilem te phenav, hodj andej arabicko kado, andej hebraicko kodo, thaj ande le tunuseski biboldi arabicko kuko si”.

O Endre but dekadi či inkrelas kurzura, či publikalindas, či phirlas pel konferenciji, či xutjildas miti, nas vendigicko profesori, nasles šoha Hirsch-indekso thaj čikana či žanglas, so si o impaktosko faktori, de č’ek ceřa či erdeklilasles le žanimatongi performancijako mesurimasko čisavo aspekto. Voj na kasavo sofistikalime phendas, kana kade das vorba: „Tele šandav kodole rohatto banda, o Del te marelle, kon zumade te rumusaren muro intrego trajo, de či birinde najis le Devleske, naj maj reslo manuš mandar, ke baxtalo simas, pe soste phagrosma, kodo šikerulindas paša sa obstrukciji, maj but pale valoba či birij.”

Bandi, dem muři vorba, grižija tje iskirimata, tje biagorinde butja zumavav maj dur te kerav sar muřo žanipe thaj šajimata mukhenma thaj najisarav tuke, hodj pinžardem tut. Pala tje iskirimata thaj amare vorbisarimata maj dur avlatu than sako djes ande muřo trajo thaj najis tuke, ke erdemlindem tutar, ke man somnosardan tje intelektualnone butjango grižitoreske.

O Taloš Endre muřo mentori sas.